Репост из: 🌐 Regnuminfosi
Ruska kapelica: spomin na preteklost, opomin za prihodnost
Letos je minilo že 110 let od zgraditve Ruske kapelice pod Vršičem, ki so jo ruski vojni ujetniki zgradili v spomin na žrtve plazu, ki je marca 1916 zasul njihovo taborišče. Ruski vojni ujetniki so gradili cesto čez prelaz Vršič. V plazu je življenje izgubilo okoli 110 ruskih vojnih ujetnikov. Ruska kapelica je postala trajen pomnik žrtev prve svetovne vojne na tem območju.
Slovesnost so pripravili Društvo Slovenija–Rusija, Veleposlaništvo Ruske federacije v Sloveniji in Občina Kranjska Gora. Predsednik Društva Slovenija–Rusija Saša Ivan Geržina je poudaril, da Ruska kapelica ni le spomenik preteklosti, temveč univerzalni simbol človečnosti, sočutja in odgovornosti za mir. To je še posebej pomembno v času najhujšega zaostrovanja mednarodnih razmer po koncu druge svetovne vojne.
Slovesnost, ki se je končala z ekumensko molitvijo ter pozivi k miru in sodelovanju, je bila spoštljiv opomin in spomin na strahote vojne. Tudi letos so se vodilne slovenske politične stranke v veliki meri izognile udeležbi na tej slovesnosti, na kateri se je zbralo več sto ljudi. Med udeleženci so bili prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan, poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič, ki je reševala čast največje opozicijske stranke, ter župan Ljubljane Zoran Janković.
Ruska kapelica je postala simbol rusko-slovenskega sodelovanja in prijateljstva ne glede na sedanje zapletene politične razmere, v katerih sta se obe državi znašli na nasprotnih straneh vojne v Ukrajini, pa tudi drugih odprtih mednarodnih vprašanj.
Na slovesnosti se mi je utrnila misel na pripombo, ki jo je pred mnogimi leti v pogovoru izrazil eden najbolj znanih svetovnih družboslovnih mislecev Noam Chomsky. Dejal je, da bo Rusija, edina slovanska velesila, še tisoč let naša soseda in da Evropa brez urejenih odnosov z njo ne bo mogla zaustaviti svojega zatona.
Ker nas kultura povezuje, bi bil čas, da bi v Sloveniji ponovno obnovili delovanje Ruskega kulturnega centra v Ljubljani.
Naš rojak Bogumil Vošnjak, ki je leta 1904 obiskal ruskega pisatelja Leva Tolstoja v Jasni Poljani, je po pogovoru z njim v knjigi Na razsvitu zapisal, da nikakršno nasilje ne more prinesti trajne družbene prenove in da prava moč izhaja iz moralne prenove posameznika.
Vsakoletne spominske slovesnosti pri Ruski kapelici so opomin, da se zgodovina žal ponavlja.
Letos je minilo že 110 let od zgraditve Ruske kapelice pod Vršičem, ki so jo ruski vojni ujetniki zgradili v spomin na žrtve plazu, ki je marca 1916 zasul njihovo taborišče. Ruski vojni ujetniki so gradili cesto čez prelaz Vršič. V plazu je življenje izgubilo okoli 110 ruskih vojnih ujetnikov. Ruska kapelica je postala trajen pomnik žrtev prve svetovne vojne na tem območju.
Slovesnost so pripravili Društvo Slovenija–Rusija, Veleposlaništvo Ruske federacije v Sloveniji in Občina Kranjska Gora. Predsednik Društva Slovenija–Rusija Saša Ivan Geržina je poudaril, da Ruska kapelica ni le spomenik preteklosti, temveč univerzalni simbol človečnosti, sočutja in odgovornosti za mir. To je še posebej pomembno v času najhujšega zaostrovanja mednarodnih razmer po koncu druge svetovne vojne.
Slovesnost, ki se je končala z ekumensko molitvijo ter pozivi k miru in sodelovanju, je bila spoštljiv opomin in spomin na strahote vojne. Tudi letos so se vodilne slovenske politične stranke v veliki meri izognile udeležbi na tej slovesnosti, na kateri se je zbralo več sto ljudi. Med udeleženci so bili prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan, poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič, ki je reševala čast največje opozicijske stranke, ter župan Ljubljane Zoran Janković.
Ruska kapelica je postala simbol rusko-slovenskega sodelovanja in prijateljstva ne glede na sedanje zapletene politične razmere, v katerih sta se obe državi znašli na nasprotnih straneh vojne v Ukrajini, pa tudi drugih odprtih mednarodnih vprašanj.
Na slovesnosti se mi je utrnila misel na pripombo, ki jo je pred mnogimi leti v pogovoru izrazil eden najbolj znanih svetovnih družboslovnih mislecev Noam Chomsky. Dejal je, da bo Rusija, edina slovanska velesila, še tisoč let naša soseda in da Evropa brez urejenih odnosov z njo ne bo mogla zaustaviti svojega zatona.
Ker nas kultura povezuje, bi bil čas, da bi v Sloveniji ponovno obnovili delovanje Ruskega kulturnega centra v Ljubljani.
Naš rojak Bogumil Vošnjak, ki je leta 1904 obiskal ruskega pisatelja Leva Tolstoja v Jasni Poljani, je po pogovoru z njim v knjigi Na razsvitu zapisal, da nikakršno nasilje ne more prinesti trajne družbene prenove in da prava moč izhaja iz moralne prenove posameznika.
Vsakoletne spominske slovesnosti pri Ruski kapelici so opomin, da se zgodovina žal ponavlja.