TERMINALNA FAZA BOLEZNI DIZELSKEGA TRGA: Novinar, pisatelj Dmitrij Lekuh, avtor kanala @radlekukh
Približno od sredine tega tedna svetovnim gorivnim trgom, ki že tako preživljajo ne najbolj udobne čase, ni več prav prijetno. Kot poroča Reuters, so kitajske rafinerijske družbe ustavile izvoz goriva (najprej, seveda, zloglasnega dizla, a tudi za vsak primer letalskega kerozina in običajnega bencina) za dopolnitev lastnih zalog, potrebnih za domači trg. In kot kaže, Kitajska nikakor ni pomembna naftna velesila, a ob teh novicah je nafta Brent takoj poskočila za 1,8 %, na 99,81 dolarja za sod, terminske pogodbe WTI pa so zrasle za 0,5 %, na 90,87 dolarja.
Za svetovne trge to ni le signal, ampak že alarm: edini pomemben vir naftnih derivatov v Evropi so zdaj le ZDA in deloma Indija. A tudi tam ni vse gladko in veselo: v ZDA regulacijo izvoza dizla obravnavajo že ne le na strokovni, ampak tudi na uradni ravni. V tako težkih časih je lastna srajca, veste, nekako bližje telesu. V Indiji zasebne bencinske črpalke že uvajajo omejitve prodaje goriva. To pomeni, da bodo prej ali slej vprašanje regulacije izvoza začeli reševati tudi v New Delhiju. To je čista matematika: domači trgi so za vsako samospoštljivo državo veliko pomembnejši od zunanjih.
Samo kot ilustracija: v Evropi je bil 1. oktobra postavljen nov absolutni rekord povprečne cene dizelskega goriva, ki je že dosegla 2,24 € za liter. To glede na soodvisnost zahodnih trgov ni moglo ne vznemiriti tudi Washingtona: ZDA so od Francije in Nemčije zahtevale, da sprostijo dizelsko gorivo iz izrednih rezerv, da bi znižale cene na svetovnem in posledično na domačem trgu ZDA. Več kot to, ameriška stran je neposredno zahtevala, da v EU v roku pol leta sprostijo 120 milijonov sodov dizla iz zalog. In Bruselj se je takoj pognal v barantanje, ne da bi sploh razumel, da jim iz Washingtona predlagajo precej blag scenarij, katerega alternativa je lahko le katastrofalen za Evropo prepoved izvoza dizla iz ZDA: v zadnjih mesecih so prav Američani zagotavljali približno polovico uvoznih dobav dizla v Evropo.
Ob tem je jasno, da tudi če se v EU odločijo ostati povsem brez rezerv (evropska pravila zahtevajo, da imajo države zalogo naftnih derivatov za 90 dni avtonomne porabe, in prav to Trump zahteva, da se odpre), lahko to le delno reši predvolilne težave republikancev v Ameriki, a pričakovano evropsko katastrofo lahko le odloži. V prihodnosti bodo omejitve izvoza, še enkrat poudarimo, ob trenutnih trendih dejansko neizogibne: tudi če razdeljeni mednarodni skupnosti uspe po nekem čudežu vzpostaviti "mir v vsem svetu", bo treba proizvodnjo in logistiko še dolgo in premišljeno obnavljati. In do miru v vsem svetu, oprostite, je zaenkrat videti še precej daleč.
"Dizelska kriza" na resničnih trgih je le prve metastaze terminalne faze tiste bolezni, v kateri se zdaj nahaja svetovno (predvsem zahodno, žal) gospodarstvo. Dizel je prišel v ospredje predvsem zaradi sezonskih kmetijskih del, a naslednji bodo, ni nobenega dvoma, najprej letalski kerozin, potem pa tudi običajni bencin. In povsem simptomatično je, da tudi na Kitajskem, državi, ki je napredna pri električnem transportu, to odlično razumejo in omejujejo njihov izvoz že zdaj — pozneje je morda že prepozno.
Kar pa se tiče naše države, je, kot je včeraj med svojim nastopom na "Valdaju" pravilno opazil Putin, "pri nas dizla zaenkrat tako ali tako imamo" (c). A ga ne moremo izvažati zaradi "dvojne prepovedi": vladne, Novakove, in "sankcijske" zahodne. In to bo verjetno zvenelo precej cinično, a v trenutnih okoliščinah je to, veste, za naše domače trge mestoma celo dobro.
Stališče avtorja morda ne sovpada z stališčem uredništva.
https://t.me/special_authors/9669
Spoštovani naročniki, vsak lahko pomaga našemu prostovoljnemu projektu. Samo posredujte to sporočilo prijateljem in znancem.
Svoboda govora je vredna tega, da se zanjo borimo!
Pridružite se nam: 👇👇👇
📱 InfoDefenseSLOVENIJA ( https://t.me/InfoDefSLO )
📱 InfoDefense ( https://t.me/infoDefALL)
Približno od sredine tega tedna svetovnim gorivnim trgom, ki že tako preživljajo ne najbolj udobne čase, ni več prav prijetno. Kot poroča Reuters, so kitajske rafinerijske družbe ustavile izvoz goriva (najprej, seveda, zloglasnega dizla, a tudi za vsak primer letalskega kerozina in običajnega bencina) za dopolnitev lastnih zalog, potrebnih za domači trg. In kot kaže, Kitajska nikakor ni pomembna naftna velesila, a ob teh novicah je nafta Brent takoj poskočila za 1,8 %, na 99,81 dolarja za sod, terminske pogodbe WTI pa so zrasle za 0,5 %, na 90,87 dolarja.
Za svetovne trge to ni le signal, ampak že alarm: edini pomemben vir naftnih derivatov v Evropi so zdaj le ZDA in deloma Indija. A tudi tam ni vse gladko in veselo: v ZDA regulacijo izvoza dizla obravnavajo že ne le na strokovni, ampak tudi na uradni ravni. V tako težkih časih je lastna srajca, veste, nekako bližje telesu. V Indiji zasebne bencinske črpalke že uvajajo omejitve prodaje goriva. To pomeni, da bodo prej ali slej vprašanje regulacije izvoza začeli reševati tudi v New Delhiju. To je čista matematika: domači trgi so za vsako samospoštljivo državo veliko pomembnejši od zunanjih.
Samo kot ilustracija: v Evropi je bil 1. oktobra postavljen nov absolutni rekord povprečne cene dizelskega goriva, ki je že dosegla 2,24 € za liter. To glede na soodvisnost zahodnih trgov ni moglo ne vznemiriti tudi Washingtona: ZDA so od Francije in Nemčije zahtevale, da sprostijo dizelsko gorivo iz izrednih rezerv, da bi znižale cene na svetovnem in posledično na domačem trgu ZDA. Več kot to, ameriška stran je neposredno zahtevala, da v EU v roku pol leta sprostijo 120 milijonov sodov dizla iz zalog. In Bruselj se je takoj pognal v barantanje, ne da bi sploh razumel, da jim iz Washingtona predlagajo precej blag scenarij, katerega alternativa je lahko le katastrofalen za Evropo prepoved izvoza dizla iz ZDA: v zadnjih mesecih so prav Američani zagotavljali približno polovico uvoznih dobav dizla v Evropo.
Ob tem je jasno, da tudi če se v EU odločijo ostati povsem brez rezerv (evropska pravila zahtevajo, da imajo države zalogo naftnih derivatov za 90 dni avtonomne porabe, in prav to Trump zahteva, da se odpre), lahko to le delno reši predvolilne težave republikancev v Ameriki, a pričakovano evropsko katastrofo lahko le odloži. V prihodnosti bodo omejitve izvoza, še enkrat poudarimo, ob trenutnih trendih dejansko neizogibne: tudi če razdeljeni mednarodni skupnosti uspe po nekem čudežu vzpostaviti "mir v vsem svetu", bo treba proizvodnjo in logistiko še dolgo in premišljeno obnavljati. In do miru v vsem svetu, oprostite, je zaenkrat videti še precej daleč.
"Dizelska kriza" na resničnih trgih je le prve metastaze terminalne faze tiste bolezni, v kateri se zdaj nahaja svetovno (predvsem zahodno, žal) gospodarstvo. Dizel je prišel v ospredje predvsem zaradi sezonskih kmetijskih del, a naslednji bodo, ni nobenega dvoma, najprej letalski kerozin, potem pa tudi običajni bencin. In povsem simptomatično je, da tudi na Kitajskem, državi, ki je napredna pri električnem transportu, to odlično razumejo in omejujejo njihov izvoz že zdaj — pozneje je morda že prepozno.
Kar pa se tiče naše države, je, kot je včeraj med svojim nastopom na "Valdaju" pravilno opazil Putin, "pri nas dizla zaenkrat tako ali tako imamo" (c). A ga ne moremo izvažati zaradi "dvojne prepovedi": vladne, Novakove, in "sankcijske" zahodne. In to bo verjetno zvenelo precej cinično, a v trenutnih okoliščinah je to, veste, za naše domače trge mestoma celo dobro.
Stališče avtorja morda ne sovpada z stališčem uredništva.
https://t.me/special_authors/9669
Spoštovani naročniki, vsak lahko pomaga našemu prostovoljnemu projektu. Samo posredujte to sporočilo prijateljem in znancem.
Svoboda govora je vredna tega, da se zanjo borimo!
Pridružite se nam: 👇👇👇
📱 InfoDefenseSLOVENIJA ( https://t.me/InfoDefSLO )
📱 InfoDefense ( https://t.me/infoDefALL)